Urejamo izbor pogostih vprašanj staršev, prejetih preko elektronske pošte ali telefonskega klica. Vprašanja in odgovori so naknadno izbrani in oblikovani ter prilagojeni spletnim bralcem in niso dobesedni povzetek naših razgovorov. Prav tako v njih javnosti ne razkrivamo identitete sodelujočih.

Urejamo izbor pogostih vprašanj staršev, prejetih preko elektronske pošte ali telefonskega klica. Vprašanja in odgovori so naknadno izbrani in oblikovani ter prilagojeni spletnim bralcem in niso dobesedni povzetek naših razgovorov. Prav tako v njih javnosti ne razkrivamo identitete sodelujočih.

1. Katere aktivnosti na pametnem telefonu ali tablici so lahko tudi pozitivne za otroka?
Tako kot v trgovini z igračami moramo tudi na spletnih trgovinah s ponudbo mobilnih aplikacij pozorno izbrati igračo-aplikacijo-vsebino, ki je primerna za otrokovo starostno obdobje. Za predšolske so to vsebine, ki lahko spodbujajo logično sklepanje, spominske sposobnosti, pozornost, reševanje problemov in domišljijo. Npr. sestavljanke, spomin, risanje, pobarvanke, igre za zgodnje branje in učenje tujih jezikov, e-pravljice, igre za učenje instrumenta, geometrični liki, kemijski poskusi. Ključno je, da poiščemo vsebine, ki bodo spodbujale razvoj kognitivnih sposobnosti in so hkrati zabavne za uporabo.

2. Ali so vse računalniške in spletne igre potencialno nevarne za otroka in njegov razvoj?
Vsako intenzivno igranje je lahko nevarno za razvoj zasvojenosti. Na tržišču je tudi nekaj iger, ki imajo poučno in izobraževalno vsebino in pripomorejo h kognitivnemu razvoju otroka: spodbujajo logično sklepanje, strateško mišljenje, načrtovanje, reševanje problemov, pozornost in domišljijo. Vendar pozor. Igre izbiramo glede na razvojno stopnjo otroka. Pri tem upoštevamo priporočila in starostne ocene (PEGI). Prav tako se o vsebini dodatno informiramo. Razlike v zrelosti so namreč tudi med otroki iste starostne skupine. Nevarnost se skriva v privlačnosti iger, saj imajo ponavadi dobro strukturo nagrajevanja in jih je težko prenehati igrati. Če otrok prične preferirati igre pred ostalimi aktivnostmi in druženjem je potrebno ponovno preveriti ali vzpostaviti družinska pravila glede rabe računalnika.

3. Sin pogosto brez premora po več ur skupaj gleda v računalniški zaslon. Ali lahko prekomerna uporaba računalnika povzroči težave z vidom?
Posledice večurnega gledanja v zaslon so boleče, utrujene, rdeče in pekoče oči. Pa tudi nelagodje med gledanjem, zamegljen vid, občasna nezmožnost osredotočiti pogled na oddaljene objekte in zaradi tega glavoboli. Lahko se pojavi tudi škiljenje in dioptrija. Priporočamo manjšo uporabo računalnika, poleg tega pa moramo biti pozorni tudi na kakovost zaslona in osvetljenost prostora. Svetujemo izvajanje preproste naloge: poglejte stran od zaslona v daljavo (najbolje skozi okno) in se nato zazrite v predmet oddaljen pribljižno 20 centimetrov. Za dobro vaših oči in vida vajo izvajajte večkrat na uro. S tem boste razbremenili in razmigali očesne mišice. Navedeni nasveti so primerni predvsem za tiste, ki zaradi narave dela ali študija preživljajo čas za računalnikom. Staršem svetujemo, da spodbujajo mlade, da svoj prosti čas preživijo na drug bolj kakovosten način.

4. Pogosto pišete o družinskih pravilih rabe računalnika in spleta. Kaj točno zajemajo družinska pravila?
Najprej se pogovorite o tem zakaj in koliko posamezni član družine potrebuje računalnik in nato določite:

  • Kje je/bo stacioniran računalnik.
  • Urnik dostopa za posamezne člane po dnevih v tednu.
  • Kaj mora otrok narediti oz. opraviti, da lahko uporablja računalnik.
  • Katere vsebine lahko otrok obiskuje ali katere igre lahko igra (glede na zrelost)
  • Izjeme za urnik (počitnice, delo za šolo ali službo...)
  • Posledice neupoštevanja pravil

Priporočamo, da ima otrok pri postavljanju pravil možnost aktivnega sodelovanja. Ko so pravila vzpostavljena se jih dosledno držimo. Najbolje, da jih zapišemo in so na vidnem mestu poleg računalnika.

5. Z otrokom smo jasno postavili meje glede uporabe računalnika in interneta. Pogosto me prosi za dodaten čas. Kaj naj storim?
Kadar gre za prekomernno rabo s simptomi zasvojenosti vam svetujemo, da se pravil dosledno držite. Otrok, ki prosi za dodaten čas ali krši pravila, je naverjetneje v stiski. Svetujemo pogovore in odsvetujemo popuščanje.

6. Koliko časa na dan je “normalno”, da je srednješolec pred računalnikom?
Zagotovo ne obstajajo minute ali ure, ki odgovarjajo vsem srednješolcem in njihovim družinam. Primeren čas je dogovor med družinskimi člani in se od družine do družine razlikuje. Pomembno je predvsem ugotoviti zakaj posamezni član potrebuje računalnik in raziskati vsebine, ki ga pritegnejo.  Šele nato lahko postavimo omejitve. Svetujemo do ene ure dnevno in odsvetujemo več kot dve uri na dan.

7. Ali lahko prekomerna uporaba spleta in spletnih storitev pri mladostniku mine sama po sebi?
Lahko. Večina ljudi ne postane zasvojenih in je prekomerna spletna aktivnost le prehodna faza. Zagotovo pa je intenzivna raba pomemben dejavnik tveganja za razvoj odvisniške navade. Ponavljajoča izpostavljenost brez omejitev, pogovorov in uravnoteženja online z offline aktivnostmi, lahko hitro pripelje do izgube kontrole. Poleg tega, so mladostniki dovzetnejši za razvoj težave, saj je njihova kognitivna kontrola še relativno nezrela.V kolikor sinovo vedenje in odnos do računalnika ocenjujete kot problematičnega, vam svetujemo ukrepanje.

8. Dozdeva se mi, da je hči zelo osamljena. Čeprav pravi, da ima prijatelje opažam, da ves svoj prosti čas preživi pred računalnikom.
Osamljenost se po raziskavah sodeč v veliki meri povezuje s problematično rabo računalnika. Osamljeni otroci predstavljajo rizično skupino za razvoj tovrstnih težav. Po eni strani menijo, da svoje potrebe po sprejetosti in pripadnosti zadovoljujejo na spletu, po drugi strani pa jih ravno ta način komunikacije in vložen čas in energija odtujuje od ostalih. Računalnik v tem primeru predstavlja oviro pri vzpostavljanju odnosov in učenju socialnih veščin. Svetujemo aktivno preživljanje prostega časa in druženje z vrstniki. Naj bo internet orodje za vzdrževanje odnosov, ki so se začeli v vsakdanjem življenju.

9. Sin pravi, da si želi sprememb in drugačnega načina življenja, a vendar se njegovo vedenje kljub obljubam nič ne spremeni. Še vedno po cele dneve presedi pred računalnikom.
Vaš otrok je na stopnji, ko je že začel razmišljato o spremembah, vendar se zanje še ni odločil. Morda se ne počuti sposobnega za realizacijo sprememb. Ljudje na tej stopnji pravzaprav želijo oboje – spremembo in isto stanje, zato so zmedeni in pod pritiskom. Le to jih sili v ponavljanje problematičnega vedenja (kot nek začaran krog). V pomoč mu bo zunanji nadzor, povratna informacija glede njegovega stanja in sprejemanje ter razumevanje s strani starša ali strokovnjaka. Zastavite majhne in postopne cilje, ki jih redno preverjajte.

10. Sin je občasno igral športne stave za majhne zneske, zdaj pa o tem ne spregovori. Večkrat ga ujamemo na drobnih lažeh, zadržuje se doma, zapira se vase in opazno prikriva svoje aktivnosti za računalnikom. Občasno si z različnimi izgovori izposodi denar.
E-stavnice in igre na srečo so zelo specifična oblika spletne zasvojenosti. Ker se ponavadi začne z majhnimi zneski in včasih celo odobravanjem s strani staršev, problem ostane neopažen, dokler posameznik ne zaide v resne težave. Bodite pozorni, kako porablja denar in kakšno je njegovo razpoloženje. Za igralce je značilno veliko nihanje čustev, brez navzven vidnega vzroka-posledice. Stavnice, poker, casino so ene izmed najbolj adiktivnih spletnih vsebin. V kolikor ugotovite, da gre pri vašem sinu za tovrstno vpletenost svetujemo obisk pri strokovnjaku.

11. Opažam, da sin (15 let) preživi vse več časa za računalnikom. Tudi v šoli je opazen neuspeh. Kadarkoli se o tem pogovarjava postane nemiren in pogovor se konča s prepirom. Računalnik bi odstranila pa mi vneto zagotavlja, da brez njega ne bo mogel izpolniti šolskih obveznosti. Ali je v šoli res tako pomembno, da delajo z računalnikom doma?
Omenili ste vsaj dva simptoma, ki sta značilna za pretirano rabo, ki lahko vodi v odvisniško navado in sicer, upad učne uspešnosti, konflikti v družini zaradi računalnika in nemir. Sicer nam ni znano katero šolo obiskuje vaš otrok, toda zagotovo drži, da na vseh šolah (razen morda računalniških) za dober uspeh računalnik ni nujno potreben. Priporočamo vam, da se z otrokom pogovorite o njegovi rabi računalnika in določite družinska pravila glede tega.

12. Otrok ne opravlja šolskih obveznosti. Prepričan sem, da zato, ker ves prosti čas preživi pred računalnikom.
V kolikor je otrok še vedno vključen v redni izobraževalni proces je potrebno hitro reagirati, saj se s problemi v šoli lahko njegova vpletenost v spletne aktivnosti realativno hitro poveča (beg). Pogovorite se in postavite časovne omejite  za rabo računalnika in interneta. Vključite tudi čas, ki ga otrok potrebuje za pisanje domačih nalog, seminarskih nalog in učenja s pomočjo interneta. Doslednost in nadzor pri držanju omejitev je nujna.

13. Sin je opustil šolanje zaradi igranja igric na računalniku. Začelo se je, ko so občasno s prijatelji v prostem času igrali igrice. Kmalu so igrali vsak dan pozno popoldne. Zdaj pa jih moj sin igra po cele dneve. Kaj lahko storim?
Mladostnika lahko računalnik in splet popolnoma prevzameta. Najverjetneje gre za beg od težav. Pogosto se to dogaja postopoma, kakor ste opisali. Zato je zelo pomembno, da smo pozorni na prve opozorilne znake. Ker je pripeljalo že tako daleč, da je vaš sin opustil šolanje, vam svetujemo, da se resno pogovorita in da skupaj z njim obiščete strokovnjaka. Zelo pomembno je, da se tudi starši zavedamo do kakšnih posledic lahko pripelje igranje in da imajo pri tem pomembno vlogo. V takem primeru vas mladostnik zelo potrebuje.

14. Bojim se, da moj otrok ponoči igra. Zadnje čase opažam, da je zjutraj zelo zaspan in mu je vse odveč. Če ga ne peljem v šolo, gre nazaj spat in zamudi tudi po tri ure pouka. Od nekdaj je zjutraj težko vstajal, pa imam občutek da se stanje slabša. Ponoči sem ga že “zasačila” na računalniku.
Neprespanost je pogost opozorilni znak, da otrok težko nadzira svoje online vedenje in izgublja percepcijo časa. V kolikor ima otrok dostop do naprav tudi ponoči je uporabo možno preveriti, vendar to zahteva določena znanja (aplikacije za starševski nadzor in podobno). Bolj enostavno je, da ponoči nima ob sebi naprav in računalnika. Sprva se najverjetneje s tem ne bo strinjal, zato poskusite uvesti nova pravila rabe za vse člane družine in jih osmisliti.

15. Ali drži, da naj bo računalnik stacioniran v skupnem prostoru?
Vsem staršem otrok in mladostnikov svetujemo, da naj bo računalnik v skupnem prostoru. Prednost tega je večji nadzor in tudi sodelovanje pri otrokovih aktivnostih. Tudi glede ostalih digitalnih naprav (I-pad, PSP, pametni telefon...itd) svetujemo, da so v skupnem prostoru in ne v otroški sobi. Ob določeni uri naj otrok naprave pusti na v zato posebej določenem mestu. Odsvetujemo hrambo naprav na dosegu rok v času počitka - ob postelji.

16. Vzpostavili smo družinska e-pravila glede telefona in računalnika. Zaradi narave dela se oče ne uspe dosledno držati postavljenih pravil. Opažam, da zdaj tudi sin pogosteje krši pravila in se ob tem sklicuje na očeta.
Pri postavljanju E-pravil je pomembno, da sodelujejo vsi člani družine. Mladostnik, ki bo imel občutek, da je pri pravilih upoštevan, se bo v večji meri držal dogovorov. V kolikor  opazi, da se ostali člani ne držijo pravil, lahko to izrabi kot izgovor. Če se je situacija glede rabe tehnologij doma spremenila, je potrebno vzpostaviti nov e-pravilnik, takega, ki se ga bo lahko držal tudi oče. Le s tem boste otroku pokazali, da mislite resno. Ustrezen zgled in slog življenja, ki vključuje različne aktivnosti in zdrave navade celotne družine je pomemben preventivni dejavnik za razvoj vseh vrst zasvojenosti. Pomembno je, da zaradi tega ne pride do konfliktov med staršema, saj se s tem vzpostavi polje za kaos in umik otroka (pogosto pred računalnik).

17. Glede čezmernega igranja smo se pogovorili doma in v šoli. Sin je nato vnovič redno obiskoval pouk, imel boljše ocene in se držal pravil. Po dobrih dveh mesecih ponovno ponavlja isto vedenje: premalo spi, manjka v šoli, išče izgovore in se prerekaz družinskimi člani...in neprestano igra računalniško igro.
Problema čezmernega igranja ne moremo rešiti čez noč. Zavedanje težav in poskus spremembe je velik napredek, vendar se pogosto zgodi, da posameznik kljub temu ni zmožen dolgoročno vzpostaviti nadzora nad vedenjem. Ponavadi si želijo oboje spremembe in igranja iger. Če se zgodi nekaj neprijetnega (trigger) lahko dokaj hitro zdrsnejo nazaj v prekomerno igranje. Svetujemo, da ponovno naredite plan sprememb in mu pri tem stojite ob strani. Odločite se lahko tudi za obisk v naši svetovalnici. Dobrodošla pa bi bila tudi tedenska skupinska srečanja v našem programu, kjer bi v družbi vrstnikov imel možnost izraziti svoje občutke in doživetja.

18. Se je v vaši svetovalnici možno vključiti samo v skupinska srečanja?
Posameznikom  z izrazitejšimi težavami je namenjen program RESTART. Po rednem programu preidemo na občasna skupinska srečanja. Skupine so majhne in bazirajo na skupnih interesih, zato je pomembno, da posameznika spoznamo. Pripravljenost na skupino ni samoumevna, zato svetujemo vsaj nekaj individualnih srečanj ali poglobljen pogovor  z našimi strokovnimi delavci.

19. Opažam, da ima tudi moj sin težave zaradi prekomerne uporabe računalnika. Doma se zaradi tega veliko prepiramo, saj vztraja, da nima težav.
Prva faza pri soočanju s težavo je zanikanje. Pojavi se, ker si ne želijo sprememb ali pa o svoji situaciji še niso kaj dosti razmišljali. Svetujemo, da izberete primeren čas in se z otrokom pogovorite. Na pogovor se vnaprej pripravite, poslušajte otroka in argumentirajte stališča.

20. Hči (17 let) je venomer na računalniku ali telefonu. Tudi pri kosilu se ne more odlepiti od Facebook-a. Odkar ima telefon na dotik se je situacija še poslabšala. Opažam da se z ostalimi družinskimi člani le redko pogovarja. Ko jo o tem kdaj povprašam pravi, da ni ona nič posebnega 'da so tudi ostali vrstniki gor'. Kaj svetujete?
Današnja mladina je razvila drugačne načine komuniciranja in pridobivanja socialnih spretnosti kot njihovi starši. Bistvo družabnih omrežij je, da lahko posameznik na enostaven način ohranja stik z ljudmi, si gradi bazo poznanstev in pridobiva nova prijateljstva. Vse to pa vzame tudi nekaj časa, saj ima mladostnik možnost ves čas spremljati statuse svojih spletnih prijateljev in to na večih različnih omrežjih. Problem se pojavi takrat, kadar se  mladostnik začne zapirati vase, izgubi ostale interese in offline druženje z vrstniki. Menimo, da bi bilo dobro, da bi tudi starši poskušali spoznati na kakšen način dejansko poteka družabnost na spletnih omrežjih. Na tak način imate možnost vsaj nekoliko oceniti, kdaj je raba pretirana in predvideti neprijetne situacije (primeri zlorab). Glede pametnega telefona velja enako. Vsekakor vam svetujemo omejitve glede rabe (večerna ura ko se telefon in računalnik izklopi, prepovedana raba med kosilom in družinskimi dogodki, prepovedana raba v šoli med poukom..). Bistveno pri omejitvah je, da se jih dosledno držimo in smo tudi sami zgled otroku.

21. Imam otroka stara 5 in 7 let. Koliko časa dnevno je primerno da preživita za računalnikom?
Svetujemo največ 30 minut dnevno pod vašim nadzorom. Poudariti je potrebno, da čas ni najpomembnejši dejavnik. Bolj pomembne so vsebine in dejavnosti. Naloga staršev je, da raziščejo vsebine, ki otroka pritegnejo. V kolikor bo otrok nenadzorovano na spletu, je velika verjetnost, da bo naletel na vsebine, ki jih ne razume in so zanj neprimerne.

22. Sin (11 let) si za praznike in rojstni dan ne zaželi nič drugega, kakor računalniših iger. Kako naj se prepričam, da so igre ki jih želi, primerne zanj?
Preden kupite igro je pomembno, da se o vsebini dobro informirate. V pomoč so vam lahko oznake na igrah, npr. PEGI (Pan European Game Information), ESRB (ameriški sistem ocenjevanja) ali pa igre preverite na www.pegi.info. Na youtube-u si lahko ogledate trailerje (kratke inserte iz iger), ali pa povzetke o njihovi vsebini preberete na www.esrb.org in se nato odločite. Pozorni bodite tudi na oznake, ki so poleg starostne ocene in jo posledično zvišujejo. In sicer: nasilje, strah, diskriminacija, droge, spolnost...ipd. Ko se odločite za nakup svetujemo, da igro odigrate skupaj z otrokom, ali pa ga opazujete pri igranju.

23. Moj otrok ob poseganju v njegove računalniške in internetne aktivnosti postane agresiven in popolnoma spremenjen. Skupen dogovor in postavljanje pravil glede uporabe računalnika je nemogoče.
Otroci, ki so že razvili odvisniško navado pogosto ne spoštujejo pravil glede rabe interneta. Kadar se jim poskuša prepovedati ali omejiti rabo interneta, njihovo vedenje postane sovražno. Pogosti so verbalni protesti in razgrajanje. V primerih, kadar otroka ne zmorete obvladovati svetujemo obisk v naši svetovalnici. Kadar je mladostnika težko prepričati v sodelovanje, se lahko starši oglasite tudi sami. Postavljanje pravil je predvsem preventivna dejavnost in je v vašem primeru prepozna.

24. Sin (18 let) v glavnem cele dneve spi, poležava in gleda pornografske filme. Ne veva, kaj se mota po njegovi glavi. Kaj si želi početi? Kaj bo s šolo? Zelo veliko se ukvarja s svojo zunanjostjo. Stoji pred ogledalom, se dolgo tušira ipd. Namesto, da bi šel ven sprijatelji, se ukvarja sam s sabo in z računalnikom.
Kar se tiče njegovega ukvarjanja z lastnim videzom in telesom, pa je to nekaj povsem normalnega za fanta njegove starosti. Ta faza bo najverjetneje minila sama po sebi in predstavlja del odraščanja in oblikovanja identitete. Poskušajte ga razumeti in se z njim čimveč pogovarjati. Šele takrat boste morda vedeli, kaj se mota po njegovi glavi. V kolikor boste opazili, da beži pred problemi in se zateka pred računalnik, pa postavite jasne meje in pogovor pri strokovnjaku.  

25. Med počitnicami se je sinovo vedenje za računalnikom le še poslabšalo. Praktično ne zapusti stanovanja. Nenehno igra določeno igro. Kaj lahko storim?

Lahko mu pomagate le s tem, da postavite jasne meje in pravila. Ker je dan daljši, rednih obveznosti za šolo in šport ni, prijatelji so na morju.... Mladostniki so mnogokrat zbegani in ne znajo izkoristiti svojega prostega časa. Pomagajte mu planirati njegov prosti čas in pokazati možnosti, ki jih ima (počitniško ali prostovoljno delo, aktivnosti na prostem, počitnice pri sorodnikih, druženje s prijatelji, morje, izlet v naravo, pohodništvo, hobiji...).  Slog preživljanja prostega časa je pomemben varovalni dejavnik za razvoj zasvojenosti. Otrok naj bi se že relativno zgodaj naučil zanimivega preživljanja časa, ne pa dolgočasenja in pasivnosti (postopanja pred računalnikom ali tv). Starši smo pomemben zgled!

26. Skrbijo me zlorabe na internetu, predvsem na družabnih omrežjih. Kakšne so možnosti zaščite?
Najpogostejše in najbolj problematično je vprašanje zasebnosti. Uporabniki v svojih spletnih profilih namreč objavijo svoje osebne podatke, ki jih lahko zaradi različnih motivov nepridipravi zlorabijo (npr. kraja identitete). Pojavljajo se vprašljivi, lažni ali dvojni profili. Problem, ki se ga mladi pogosto ne zavedajo je, da je objavljene informacije na spletu skoraj nemogoče popolnoma izbrisati. Posledično jim navedene informacije in podatki lahko kasneje škodijo.
Pogosta je tudi emocionalna zloraba (žaljenje, poniževanje, norčevanje, t.i. trolling) in nasilna vedenja, kot so grožnje, seksualno komentiranje, sovražni govor, širjenje predsodkov (cyberbullying). Najboljša preventiva za to je spodbujanje kritičnega mišljenja in razvoj ustrezne samopodobe mladostnika.

Koristne povezave:

Varna uporaba spleta za otroke in mladostnike: www.safe.si
Varnost na internetu: www.varninainternetu.si
Prijava sovražnega govora ali spletne pornografije: www.spletno-oko.si

27. Ali lahko otroku programsko omejim ali celo onemogočim dostop do določenih spletnih vsebin?
Obstaja več različnih orodij za starševski nadzor. Otroci se jih sicer z leti naučijo na različne načine zaobiti. Obstaja dokaj sveža raziskava o učinkovitosti posameznih aplikacij, ki je nastala v okviru evropskega projekta za varnejši internet. Izsledke raziskave si lahko ogledate na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.

28. Sin je star 13 let in ne obiskuje pouka. Bil je tudi hospitaliziran, da se izključijo organske težave. Ob prihodu iz bolnišnice smo mu za dober mesec odvzeli računalnik. Kasneje smo mu za en dan vzeli tudi telefon. Takrat pa... Agresija in fizični napad. To je trajalo 1 teden, potem je otrok začel spati tudi čez noč in stanje se je za nekaj časa normaliziralo, seveda s previdnostjo in komunikacijo... Sedaj pa je spet dobil moč, me žali in je nasilen do mene. V njem je nek notranji bes. Ko zmaguje v igri je vse ok, ko izgubi, bi vse razbil. Med igro, moram biti poleg njega, verjetno kot opora. Ne znam si razlagati tako spremenljivega vedenje in emocij, ki kar privrejo na dan.

Agresiven protest se je pojavil ob odvzetju pametnega telefona, saj je le s tem uspešno kompenziral manjko računalnika. Odvzem računalnika namreč za večino ne pomeni digitalnega posta. Napisali ste, da je trajalo teden dni, da se je stanje dokaj normaliziralo, ni pa razvidno kaj ste naredili zatem. Predvidevam, da je dobil nazaj dostop do računalnika. Pohvalno, da ste si vzeli čas in sedite poleg njega kadar igra, vendar je to po mojem mnenju preseglo starševsko zanimanje in spodbudo. Vsekakor svetujem obisk pri strokovnjaku, saj gre za preplet večih dejavnikov. Poleg tega je otrok star šele 13 let in se pospešeno razvija tako čustveno kot tudi kognitivno in socialno. Agresivna reakcija in emocionalni izbruhi, ki  jih opisujete so pretirani in nakazujejo na močno stisko otroka.

29. Sem mama 18 letnika, ki je zasvojen z igro LOL (League Of Legends). Prvič sem opazila pretirano zavzetost za računalnik pred petimi leti. Vzela sem mu računalnik za eno leto. Posledica so bile depresije, socialna anksioznost, začel je jemati droge, uspeh v šoli ni bil dober. Odvzema računalnika mi še danes zameri. Vsa ta leta sem nekako poskušala omejevati čas na računalniku. Vendar vedno, ko mu zagrozim, da mu bom popolnoma ukinila internet, pravi da se bo ubil. Ob teh beseda seveda ne morem ostati ravnodušna. Obiskala sem kar nekaj spletnih strani, ki govorijo o tej temi, večinoma svetujejo popolno "abstinenco". Vendar se iskreno bojim, da bi si res kaj naredil. Prosim vas za pomoč, kako ravnati. Šla sva na pogovor že h kar precejšnjemu številu terapevtov, vendar do danes nisem uspela rešiti ničesar. Zadeva se poslabšuje, saj zadnjega letnika skoraj več ne obiskuje.

Situacija, ki jo opisujete je zelo resna. Poleg simptomov zasvojenosti od tehnologij, so prisotne tudi droge in depresija s suicidalnostjo. V vašem primeru je zasvojenost s tehnologijami le eden od simptomov, v ozadju pa je depresija, ki jo je potrebno obravnavati. Svetujem psihiatricni pregled (pridobitev mnenja) in nato program Logout & Restart. V kolikor bo sodelovalen, bomo poskusili z neabstinencnim modelom, se pa bojim, da bo zaradi nekritičnosti in zanikanja nujna prehodna abstinencna faza. Šola je v tem trenutku v drugem planu.

 

Vaše vprašanje .