Branje preko spleta ali branje iz knjig?

09.09.2020

ben white 1MHU3zpTvro unsplash 1

Kdaj ste nazadnje videli katerega izmed svojih bližnjih družinskih članov, da bere knjigo? Kdaj ste sami nazadnje vzeli v roke knjigo; bodisi strokovno ali poljudno literaturo?

Branje preko spleta ali branje iz knjig?

V današnjem svetu se tako kot veliko drugih stvari tudi branje seli iz tiskanih oblik v branje preko spleta na pametnih telefonih, tablicah, računalnikih. Posledično sem nam postavljajo vprašanja o tem ali povečano branje preko digitalnih naprav vpliva na naše možgane in kako? Trenutno smo šele v začetnih fazah razumevanja vpliva digitalnega učenja na razvoj bralnih možganov pri otrocih in ohranjanju bralnih možganov pri odraslih. Počasi so ti vplivi na razvoj bralnih sposobnosti pri otrocih in odraslih že vidni, in raziskave žal niso ravno spodbudne.

Proces učenja branja spremeni naše možgane, prav tako vsebina (o tem kaj beremo), kako beremo (površinsko ali poglobljeno) in iz kje beremo (knjiga ali ekran).

Raziskovalci in strokovnjaki s področja branja se ukvarjajo s vprašanjem, ali bo drugačen medij boljše ali slabše vplival na naše sposobnosti pridobivanja informacij, ali bomo znali ločiti kaj je resnica in kaj lažna novica, se bomo znali vživeti v percepcijo drugega and obrniti informacije v znanje, in jih nadgraditi v modrost? Kajti vse to vpliva na oblikovanje in ohranjanje posameznikovega intelektualnega, socialnega, čustvenega in etičnega razvoja. Preoblikovati novo prebrane informacije v neko združeno znanje v naših možganih zahteva veliko nevronskih povezav in sposobnost abstraktnega razumevanja, za kar pa sta potrebna čas in pozornost; dve lastnosti, ki sta pri branju preko ekrana pogosto odsotni.

blaz photo zMRLZh40kms unsplash 1

Veliko ljudi članek ali neko besedilo, ki ga berejo preko spleta (kot je na primer tale) preletijo; preberejo prvi stavek, malo vmes, in nekaj na koncu. Informacije smo skušali pridobiti hitro in velikokrat brez dodatno porabljenega časa za razmislek o prebranem. Kadar si ne vzamemo čas za branje, si tudi ne vzamemo časa za razmišljanje o tem kar smo ravnokar prebrali. Veliko ljudi bere neko besedilo, zgolj da pridobijo informacije, izgubi pa se poglobljeno branje in procesiranje, ki zahteva kvalitetno pozornost. Ob poglobljenem branju se znanje, ki je že pridobljeno in ga imamo v dolgoročnem spominu poveže z novimi informacijami, ustvarjajo se analogije, sklepanja, preverjanja resničnosti, vživimo se v perspektivo drugega in s tem razvijamo empatijo, ter vse skupaj povežemo v kritično analizo in presojo. Poglobljeno branje je naš most do uvida in novih razmišljanj. Žal pa se v današnji kulturi le-ta počasi izgublja, kajti digitalne tehnologije so polne distrakcij, ki nam jemljejo pozornost.

Razlika med površinskim branjem, ko besedilo samo preletimo ter poglobljenim branjem je v aktivaciji bralnih možganih in njegovih povezavah.

Pri MRI možganov so pri poglobljenem branju vidni aktivirana področja možganov za čustva, vse do gibanja. Ko pa mi besedilo samo preletimo, fiziološko nimamo časa, da razmišljamo ali občutimo.

V nasprotju z govorom, branje ni prirojeno, ampak priučeno. Pismenost zahteva plastičnost možganov, ki dovoli nevronski mreži, da se prilagodi kateremkoli pisnemu sistemu in mediju. Nevronska mreža tudi odraža karakteristike medija, karkoli to je. Tiskan medij (knjige) zahteva počasnejše procesiranje; več pozornosti in časa je namenjenega branju. Digitalni medij, kjer smo zasipani z informacijami in distrakcijami, zahteva hitro procesiranje in multitasking.

Sami pri sebi preverite, ali pogosto le preletite besedilo ali preberete vse in do konca? Kadar besedilo le preletimo, se podrobnosti v zgodbi izgubijo, manj je možnosti za razvoj empatije in kritičnega mišljenja, s tem pa se poveča dovzetnost do lažnih novic.

Pomembno vprašanje je ali bodo naši otroci razvili polno pismenost, če se učijo pretežno preko zaslonov, kjer se spodbuja površinsko branje? V eni izmed raziskav so primerjali razumevanje istega besedila branega preko ekrana in branega v tiskani verziji. Zanimivo je bilo, da so bralci pri branju preko zaslona označili sebe za boljše bralce, zato ker so bili hitrejši. Vendar pa je bil upad v razumevanju besedila večji. Poglobljeno branje je sicer mogoče tudi preko zaslona, vendar so prisotne distrakcije spleta tiste, ki vplivajo na tako imenovano neprestano delno pozornost. Posledično to vodi do manj časa namenjenega abstraktnemu mišljenju. Več časa preživimo pred zasloni, bolj zakoreninjene so povezave do hitrejšega, površinskega zbiranja informacij in neprestanemu pregledovanju novih (motečih) informacij, t.i. refleks za novosti (orienting novelty reflex).

Izziv za vse nas je to, da se naučimo, kako največ pridobiti in najbolje uporabljati tako tiskan kot tudi digitalni medij. Za otroke pa je zelo pomembno, da najprej razvijejo temelje branja, da se vzpostavi bralna povezava v možganih. Mladi bralci potrebujejo ponavljajočo vadbo učenja in povezovanje (črke in njim ustrezen zvok, v besedah, zgodbah in knjigah, ki vključujejo čustva). Priporočeno in pomembno je, da se najprej vzpostavi močan temelj pismenosti preko tiskanih oblik, šele nato se preide na digitalne.

Nasveti za starše predšolskih otrok:

Svojemu otroku začnite brati že zgodaj in pogosto. Prva leta so zelo pomembna in kritična pri razvoju veselja do branja. Nikoli ni prezgodaj, da začnete brati knjige svojemu otroku. Spodnja priporočila so namenjena temu, da svojemu otroku pomagate, da se razvije v veselega in samozavestnega bralca.

  • Vsak dan berite skupaj.
  • Vsaki stvari dajte ime. Več ko boste svojemu otroku govorili, uporabljali različne in zanimive besede, večji besedni zaklad bo vaš otrok zgradil.
  • Povejte svojemu otroku kako radi berete.
  • Berite z veseljem v vašem glasu. Berite s humorjem, z različnimi glasovi in izrazi.
  • Vedite kdaj je dovolj. Odložite knjigo za nekaj časa, če vaš otrok izgubi koncentracijo ali zanimanje.
  • Bodite interaktivni. Razlagajte otroku kaj je v knjigi, kaj se v zgodbi dogaja, s prstom pokažite na slike, in vprašajte otroka vprašanja in prebranega.
  • Berite, berite in še enkrat berite.
  • Svojemu otroku povejte kako je besedilo napisano, da beremo od leve prot desni, kako so besede ločene s presledkom...
  • Okoli nas je veliko besed, ko ste zunaj z otrokom mu pokažite črke, besede okoli vas. Vprašajte otroka naj vsakič najde novo besedo.
  • V otrokovi sobi naj bodo vedno knjige; stare, nove, izposojene, samo da so knjige! (in ne digitalne naprave).

 

Dostop do različnih gradiv za predšolske, šolske bralce in njihove starše: http://haskinsglobal.org/resource-library/  (povzeto po Marianne Wolf)

Prijava na e-obveščanje

Bodite obveščeni! Vpišite svoj elektronski naslov in obveščali vas bomo o aktualnih dogodkih na področju varne in zdrave uporabe spleta.