Igranje na srečo in izpostavljenost oglaševanju igranja na srečo

01.05.2020

chris liverani 2y7yiuEgT3k unsplash 1

Problematično igranje na srečo med mladimi postaja vse večji javnozdravstveni izziv, saj so zaradi hitrega razvoja tehnologije in velikega napredka medmrežja igre na srečo vse bolj dostopne tudi mladostnikom.

V preliminarni raziskavi opravljeni med Ljubljanskimi srednješolci je sodelovalo 341 udeležencev, dijakov 1. in 4. letnika, od tega 193 deklet in 148 fantov, iz petih ljubljanskih srednjih šol. Le-ti so ob prisotnosti koordinatorja na šoli v računalniški učilnici izpolnjevali spletni vprašalnik o igranju na srečo, del katerega je bila tudi lestvica SOGS-RA, ki meri stopnjo problematičnega igranja na srečo.

Razširjenost igranja

Kot kažejo rezultati, je kar 59,8 % vključenih dijakov v zadnjem letu igralo vsaj eno izmed iger na srečo, pri čemer je med »igralci« več fantov kot deklet. Najbolj razširjeno je med udeleženci igranje igralnih avtomatov (v igralnem salonu ali igralnici), igranje lota in drugih klasičnih iger na srečo (3×3, Astro, Deteljica ali hitre srečke) ter igranje kart (Poker, Blackjack) ali drugih iger (golf, kegljanje, biljard) s prijatelji za denar; med najpogostejšimi motivi za igranje na srečo pa udeleženci navajajo zabavo oziroma sprostitev, željo po dobitku, druženje in radovednost.

Problematično igranje

Zelo zaskrbljujoč je podatek, da je kar 19,3 % dijakov 1. letnikov v zadnjem letu izkusilo igranje igralnih avtomatov v igralnih salonih ali igralnicah, kljub omejitvi, ki naj bi mladoletnim prepovedovala vstop v omenjene prostore.

Iz rezultatov je v povezavi s tem prav tako razvidno, da 23,6 % udeležencev, ki imajo izkušnje z igranjem na srečo, poroča o tem, da so se po izgubi denarja naslednji dan že vrnili k igranju, in sicer z namenom, da bi izgubljeni denar priigrali nazaj

Kar se tiče problematičnega igranja na srečo, rezultati nakazujejo, da je kar 22,7 % vseh udeležencev v območju tveganja za nastanek problematičnega igranja na srečo, 3,2 % udeležencev ima z igranjem na srečo že precej resne težave, 0,8 % udeležencev pa lahko označimo kot patološke hazarderje, pri čemer je delež »problematičnih igralcev« večji med fanti kot med 4 dekleti.

Zanimiv je podatek, da udeleženci, ki ne poročajo o znakih problematičnega igranja na srečo, svoje zadovoljstvo z življenjem na 10-stopenjski lestvici ocenjujejo bolje kot udeleženci, ki so glede na rezultat v območju tveganja za razvoj problematičnega igranja na srečo, in sicer povprečna ocena prvih znaša 7,5, povprečna ocena drugih pa le 6,3.

Izpostavljenost oglaševanju

Kot kažejo rezultati, se 55,7 % udeležencev spomni vsaj enega oglasa za igre na srečo, ki so ga zasledili v zadnje pol leta, in sicer udeleženci v največji meri navajajo, da so oglas videli na televiziji, na družbenih omrežjih in na fizičnem mestu (ob cesti, na pločniku, drugje na vidnem javnem ali zasebnem mestu).

Le 8,2 % udeležencev poroča o tem, da so v zadnje pol leta zasledili oglas za igre na srečo, ki je ciljal posebej na mladoletne osebe, 5,9 % udeležencev pa o tem, da so v zadnje pol leta zasledili fizične promotorje iger na srečo, ki naslavljajo tudi mladoletne posameznike.

Ključne ugotovitve

Zaključimo lahko, da je igranje iger na srečo med srednješolci precej prisotno, še posebej med fanti, in da v nemalo primerih že prerašča v problematično obliko, ki s seboj prinaša številne negativne posledice.

Poleg nekaterih klasičnih iger na srečo (loto, hitre srečke itd.) ter športnih stav je med udeleženci zelo razširjeno tudi igranje igralnih avtomatov v igralnih salonih ali igralnicah, kjer naj bi bilo tveganje za razvoj problematičnega igranja še toliko večje.

Dodatno skrb vzbuja podatek, da se nadzor nad starostno omejitvijo za vstop v igralne salone in igralnice očitno zelo slabo izvaja, saj znaten delež dijakov 1. letnika poroča o izkušnji z igranjem igralnih avtomatov v zadnjem letu.

Posebno pozornost je vsekakor smiselno nameniti spletnemu igralništvu, ki je zaradi svoje dostopnosti in nenadzorovanosti za mladostnike še toliko bolj nevarno in je tudi med udeleženci naše raziskave razmeroma prisotno.

Prav tako ne gre zanemariti dejstva, da so srednješolci v precejšnji meri izpostavljeni oglaševanju iger na srečo, ki pri nas ni zakonsko omejeno. To vsekakor dodatno vpliva na njihove predstave in odnos do igralništva ter posredno na razširjenost problematičnega igranja med njimi.

 

 

Podprite naše poslanstvo

Pošljite SMS s ključno besedo LOGOUT5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR.  Namenite nam lahko tudi do 0.5 dohodnine, nas podprete preko platforme Paypal ali pa nam donirate sredstva v kriptovalutah.

Prijava na e-obveščanje

Bodite obveščeni! Vpišite svoj elektronski naslov in obveščali vas bomo o aktualnih dogodkih na področju varne in zdrave uporabe spleta.