Nevrobiološke značilnosti najstnika in njegov odnos z zasloni

10.04.2024

brain youth logout2

Kako lahko preko nevrobioloških značilnosti najstništva bolje razumemo odnos naših najstnikov z napravami? Najstnike močno motivira potreba po ugodju npr. odigrati še eno igro in težko ta užitek zamenjajo za neko večjo nagrado, ki je časovno oddaljena npr. vstati iz postelje dobro naspan. 

Starši se pogosto sprašujejo, zakaj njihov najstnik preprosto ne spregleda, da to zanj ni dobro. Zakaj se tako pogosto prepirajo, ker se ne zna obvladovati?

Veliko najstnikov poroča o potrebi po večji uporabi zaslona, da bi dosegli isti nivo ugodja. Veliko jih poroča, da nadaljujejo uporabo tudi, če si tega ne želijo. Dobro je razumeti, da intenziteta in burnost najstniških čustev ni izbira, ampak del biološkega procesa.

Obdobje najstništva je evolucijsko pomembno saj omogoča premikanje in odkrivanje meja in vzpostavljanje lastne identitete, kar se kaže v značilni najstniški muhavosti in neustrašnosti.

V nadaljnem bomo poskušali bolje razumeti odnos najstnikov do zaslonov preko razumevanja nevrobiološkega razvoja v obdobju odraščanja.

Ko čustveno-motivacijski sistem prevzame vlogo krmarja

Čustveno-motivacijski sistem je eden izmed glavnih likov v zgodbi našega najstnika. Strokovnjaki so v temu sistemu našli dve regiji, ki jih povezujejo z osnovnima motivacijskima reakcijama - izogibanje in približevanje.
Izogibanje in približevanje določata naš odnos do stvari v svetu in vodita naše vedenje, vendar ne samostojno. Čustveno-motivacijski sistem dobi informacije s senzorno-motoričnega sistema, da pa pride do dejanj, ki jih čustveno-motivacijski sistem ˝želi˝ se vključi tudi nadzorni sistem. Nadzorni sistem vključuje funkcije kot so inhibicija, premikanje pozornosti, načrtovanje in izvrševanje ciljno usmerjenih dejanj. Za najstniško obdobje je značilna neuravnovešenost med temi sistemi, to pa zato, ker v nasprotju z ostalimi možganskimi regijami, v čustveno-motivacijskem sistemu pomembno vlogo igrajo spolni hormoni.

Sprva so znanstveniki menili, da ta posebnost razloži močno čustvenost in šibko samokontrolo, ki so jo opazili pri najstnikih. Bolj nedavne raziskave pa pravijo, da povečana aktivnost v čustveno-motivacijskih možganskih regijah v tem obdobju ne zavira delovanja nadzornega sistema, ampak ga tako rekoč bolj odločno vodi. To s pridom uporabljajo razvijalci različnih aplikacij, ki dobro vedo, na kakšne načine lahko najstnika obdržijo pred zaslonom. Neskončno drsanje po telefonu (infinite scrolling) je preprosto možno zato, ker je možnost za nagrado vedno le par drsljajev pred nami. Zbiranje točk in nenehno ponujanje novih nagrad ali napredovanj, lahko najstnika močno motivira in podvrže odvisniškemu vedenju. Raziskovalci so opazili, da je bila aktivnost v nagrajevalnem možganskem sistemu ob všečkanju objave najmočnejša pri najstnikih (v primerjavi z odraslimi in otroci).

Na mehanizme socialne okrepitve, kot so všečki, so predvsem občutljivi uporabniki, ki imajo okornejše socialne spretnosti. Socialna omrežja in videoigre lahko ponujajo udobno in dinamično komunikacijo, socialno podporo in samoodkrivanje, a so hkrati polne elementov, ki povzročajo digitalni stres. To so na primer časovno omejeni dogodki, klepetalnice in kazalniki napredka, ki izkoriščajo strah uporabnikov pred zamujanjem (FOMO) in željo po družbeni potrditvi.

Magnetnost dražljajev

Biti najstnik pogosto pomeni, da ti je povsem jasno zakaj je nekaj privlačno, da to privlačnost burno doživljaš, in da ta občutek usmerja tvoje obnašanje.
Privlačnost dražljajev je povezana z močnejšimi čustvi - v primerjavi z odraslimi bi lahko na primer kompliment znanca, ali sram ob padcu, ali prijazen nasmeh neznanca, povzročil nekajkrat intenzivnejšo čustveno reakcijo. O tem pričajo tudi raziskave, kjer so najstniki poročali o bolj pogostem, intenzivnejšem in nestanovitnejšem doživljanju čustev, v primerjavi z odraslimi.

Poleg čustvenega doživljanja, je za najstnike značilna intenziven odnos do apetitivnih (ki vabijo k pristopu) in averzivnih (ki spodbujajo izogibanje) dražljajev, zlasti v socialno-čustvenih situacijah. Spletne vsebine so pogosto polne tako močno averzivnih kot apetitivnih (socialnih) dražljajev, ki nas lahko podzavestno usmerjajo. Postopoma nas nekateri od teh dražljajev vse bolj pritegnejo in usmerjajo našo pozornost - na primer, po določenem številu slik prijateljev, ki uživajo v hamburgerju, bo hamburger postal močnejši vizualni magnet za našo pozornost, kar bo povečalo možnost, da si ga bomo zaželeli. Ponavljanju intenzivnih dražljajev se strokovno reče spodbujevalna senzibilizacija, ki privede do močne "želje", ki je posledica prekomerne stimulacije določenih možganskih poti.

Za vse, ne le za najstnike, intenzivni dražljaji delujejo na nezavedni ravni in oblikujejo naše navade. Morda smo se že kdaj znašli s prstom na ikoni aplikacije, brez da bi načrtovali to dejanje ali posledice tega dejanja. Proces pogojenega obnašanja je še posebej verjeten v okoljih, kjer so nagrade nepredvidljive. Morda smo se že srečali z zasvojljivostjo iger na srečo, kjer je nepredvidljivost nagrad že kar v imenu ali pa z loot boxi v videoigrah. Loot boxi so virtualne škatle ali kontejnerji z naključno generirano vsebino, ki jih lahko najdete ali kupite v video igrah ali spletnih aplikacijah. Ko igralec odpre loot box, dobi naključno izbrani predmet ali nagrado znotraj škatle, ki lahko vključuje različne stvari, kot so orožja, oblačila za lik, ipd. Včasih te nagrade ne vplivajo na dejansko igranje igre, medtem ko v drugih primerih vplivajo na igralno izkušnjo ali napredek v igri. To je le eden izmed primerov kako aplikacije izkoriščajo nepredvidljivost nagrad, da obdržijo našo pozornost.

Splet je torej okolje, polno značilnosti za katere so najstniki najbolj dovzetni. Hormoni in njihov vpliv na nevrobiologijo najstnika podvržejo iskanju nagrad in novosti, raziskovanju privilegijev odraslosti z manjšim prikazanim strahom pred potencialnimi grožnjami, čeprav se na dražljaje intenzivnejše odzivajo. Najstništvo je evolucijsko pomembno obdobje, saj omogoča vsaki naslednji generaciji da na svet gleda z rožnatimi očali in seže preko znanega, pomika meje trenutne družbe. Vendar so priložnosti odkrivanja na spletu tesno prepletene s pastmi.

Družbeni mediji ponujajo mamljive družbene nagrade, ne pa kreacije močnih vzajemnih odnosov

Čeprav socialna omrežja najstnikom obljubljajo udobne in raznolike socialne stike, ti niso primarno zasnovani za ustvarjanje zaneseljivih in vzajemnih stikov, ki nam nudijo podporo in čustveno intimnost. Nasprotno, učijo nas iskanja hitrih, površinskih družbenih nagrad. Nekatere nedavne raziskave povezujejo uporabo spleta in socialnih medijev med mladimi z možganskimi spremembami v nadzornem sistemu in povečani pozornosti na družbene nagrade.

Zaradi močno aktivnega čustveno-motivacijskega sistema in občutljivosti na nagrajevalne dražljaje, mora starš za najstnika igrati vlogo zavornega sistema in ga s postavljanjem meja zaščititi. Za najstnika je lažje vzpostaviti zdrave navade, kot se zanašati na samokontrolo.

Podprite naše poslanstvo

Pošljite SMS s ključno besedo LOGOUT5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EURNamenite nam lahko tudi do 1% dohodnine, nas podprete preko platforme Paypal ali pa nam donirate sredstva v kriptovalutah.

 

 

Prijava na e-obveščanje

Bodite obveščeni! Vpišite svoj elektronski naslov in obveščali vas bomo o aktualnih dogodkih na področju varne in zdrave uporabe spleta.