Prokrastinacija pomeni prelaganje manj prijetnih opravil na poznejši čas ob zavedanju negativnih posledic, pri čemer ta čas namenimo bolj prijetnim opravilom. Zelo pogosto mladostniki manj prijetno učenje prelagajo na kasneje in raje posegajo po bolj prijetnih opravilih kot je uporaba telefonov in drugih zaslonov za igranje videoiger, spremljanje družbenih omrežij, video posnetkov, serij. Sam pojav prokrastinacije še ne pomeni mladostnikove zasvojenosti z zasloni, saj se z njo srečujemo tudi odrasli.

A zakaj je mladostnikom težje premagovati prokrastinacijo? Po eni strani pri njih še ni docela razvit prefrontalni korteks, to je del možganov, ki skrbi za samonadzor, načrtovanje, organizacijo in izvajanje nalog ter ohranjanje ciljev, po drugi strani imajo že dovolj razvit limbični sistem (amigdala in hipotalamus), ki skrbi za obdelavo čustev in motivacije. Limbični sistem tako lahko sproža manj prijetna čustva, kot so strahovi, dvomi ali anksioznost, kar vpliva na motivacijo za začetek učenja in hkrati poskrbi, da ta negativna čustva odmislijo s pomočjo izvajanja bolj prijetnih opravil. Kadar z uporabo zaslonov odganjajo neprijetna čustva povezana z manj prijetnimi opravili se morajo zavedati, da jih bodo ta še vedno čakala. Bolj ko jih prelagajo, več se jih naloži in ko se lotijo odpravljanja posledic prokrastinacije lahko ugotovijo, da imajo na razpolago premalo časa. To sproži dodaten stres in manj prijetna čustva, ki jih limbični sistem ponovno skuša odpraviti z umikom v bolj prijetna opravila, ki sprožajo bolj prijetne občutke in tako se znajdejo v začaranem krogu.

Kako lahko kot starši prispevate k obvladovanju in premagovanju prokrastinacije pri vašem mladostniku:
Vzpostavite realna pričakovanja:
- Spodbujajte mladostnika k postavljanju uresničljivih ciljev.
- Pomagajte jim razumeti, da ni vedno mogoče doseči popolnosti, ampak je pomembno, da opravijo naloge.

Naučite jih organizacijskih veščin:
- Pomagajte mladostniku razvijati veščine načrtovanja in organizacije.
- Učite jih, kako sestaviti urnik ali seznam opravil, da ohranijo pregled nad nalogami.

Pomagajte postavljati konkretne cilje:
- Spodbujajte postavljanje jasnih in dosegljivih ciljev.
- Razdelite večje naloge na manjše korake, da bodo bolj obvladljive.

Pomagajte razvijati dobre delovne navade:
- Spodbujajte redno delo in učenje.
- Pomagajte jim najti optimalen čas za opravljanje nalog.

Nudite pomoč pri organizaciji učenja:
- Učite jih tehnik učenja, kot so povzemanje, barvno označevanje, miselni vzorci.
- Razpravljajte o različnih tehnikah učenja in jih spodbujajte, da najdejo tisto, ki jim najbolj ustreza.

Postavite omejitve pri uporabi tehnologije:
- Določite omejitve pri času, ki ga preživijo na zaslonih.
- V prostoru, kjer poteka učenje, naj ne bo telefonov in drugih zaslonov ter drugih motilcev.
- Spodbujajte, da je v času učenja izklopljeno prejemanje obvestil.
- Spodbujajte uporabo omejevalnikov aplikacij za bolj produktivno uporabo časa.
- Spodbujajte uporabo tehnologije za učenje in raziskovanje, ne pa za odlašanje.

Motivirajte:
- Spodbujajte mladostnike s pozitivnimi izjavami in pohvalami.
- Razpravljajte o dolgoročnih ciljih in kako jih doseči skozi trdo delo.
- Nagradite uspešno opravljeno nalogo.

Pomagajte pri soočanju s strahom pred neuspehom:
- Pogovarjajte se o strahu pred neuspehom in spodbujajte pozitiven odnos do napak kot priložnosti za učenje.

Izpostavljajte pomen odmora:
- Učite jih, da so odmori pomembni za ohranjanje produktivnosti.
- Spodbujajte kratke odmore med daljšim učenjem.
- V krajših odmorih med učenjem naj ne uporabljajo telefonov in drugih zaslonov, ker se je po prenehanju uporabe težje osredotočiti nazaj na učenje.

Vključite jih v načrtovanje:
- Vključite mladostnike pri odločanju o svojem učnem procesu.
- Naj sodelujejo pri postavljanju ciljev in izbiri metod učenja.

Bodite vzor:
- Bodite vzor s svojim lastnim vedenjem.
- Delite svoje izkušnje premagovanja prokrastinacije.

In še malo za šalo: "Prokrastinatorji vseh dežel, združimo se! ... jutri" :D